Čisto prava zgodba o zlatem ovojnem papirju.
Zgodba govori o tem, da je pred časom mati kaznovala pet letno
hčerkico, ker zapravila denar za zvitek dragega zlatega ovojnega
papirja.
Bili so na tesnem z denarjem in mati se je še bolj razburila, ko je
deklica zlati ovojni papir porabila za prazno škatlo in ji jo drugi
dan podarila. Naslednji dan je mamico postalo sram svoje včerajšnje
reakcije, a jeza se ji je ponovno vrnila, ko je odprla ..... prazno
škatlo. >>Ali ne veš mlada dama da, ko nekomu nekaj daruješ, naj bo
darilo v škatli?<< Deklici so pritekle solze v oči in ji je odgovorila:
>>O mamica, saj ni prazna. Vanjo sem vpihala mnogo poljubčkov, da je
postala čisto polna.<<
Mamico je to zlomilo. Pokleknila je in objela deklico in jo prosila za
odpuščanje, za vso svojo nepremišljeno jezo.
Kmalu zatem se je zgodila nesreča, ki je deklici vzela življenje.
Govori se, da je mamica obdržala zlato škatlo do konca življenja. In
kadarkoli je bila obupana, ali pa imela velike težave, je odprla
škatlo in si vzela poljubček od svoje pokojne deklice. Spomnila se je
neizmerne in nedolžne ljubezni, ki jo je deklica zapustila.
Dejansko je bila vsakomur od nas človeških bitij podarjena zlata
škatla, polna brezpogojne ljubezni in poljubčkov naših otrok, družine,
prijateljev, celo boga. Nemogoče je tako dragoceno lastnino, kot je
ljubezen zadržati le za sebe.

marec 2010