Zadnje čase veliko razmišljam o prijateljstvu....kaj pravzaprav je to? Kdo je moj prijatelj, kdo kolega in kdo znanec? Ali imam lahko več prijateljev...ali morda samo enega?
Pa še to...a sta lahko moški in ženska (samo) prijatelja (govorim o prijateljstvu oz. o najboljšem prijateljstvu)?
Zase lahko rečem, da sem na trenutke malo preveč zaupljiva oseba...

Pravi prijatelji pridejo k nam, če smo srečni in če jih povabimo, a če smo nesrečni, pridejo sami. (Tevtrast)

Najpomembnejša stvar, ki jo morem storiti za svojega prijatelja, je, da sem mu preprosto prijatelj. Nimam bogastva, ki bi mu ga podaril. Če ve, da sem srečen, ker ga ljubim,ne bo pričakoval drugega. Mar ni prijateljstvo zaradi tega božansko? (Henry David Thoreau)

Prijateljstvo ne kritizira v uri nesloge. Preprosto sprejme prijatelja v objem in pravi: Ničesar ne zahtevam, ničesar ne presojam, tukaj je moje srce: nasloni se nanj in se spočij! (Malvidia von Meysenburg)

Zame je prijatelj tisti, na katerega se lahko zanesem, tisti, ki me nasmeji, tisti, ki me pokliče kar tako, tisti, ki ima zame pripravljeno ramo, kadar jo potrebujem, tisti, ob katerem sem lahko taka kot sem, ki me sprejema takšno, kot sem, z vsemi napakami vred, tisti, s katerim sem lahko sproščena, tisti, s katerim se lahko pogovarjam, včasih ure in ure, včasih samo nekaj besed, tisti, ki pove svoje mnenje, kakršno koli že je, tisti, kateremu lahko zaupam čisto vse...

Mojim prijateljem namenjam tole pesem(kdo pa ste, pa tako sami veste):

PRIJATELJSTVO
Bina Štampe Žmavc

Prijateljstvo se
prijateljev dotika,
od mezinca na nogi
do besede z jezika.

Zato boža in hrani
in nikoli ne pika,
s prsti počeše lase
nežnejše od glavnika.

Pravo prijateljstvo
gore premika,
ne more biti vprašaj,
je le klicaj ali pika.

Prijateljstvo se rodi,
se smeji in mežika
kot čudežno sonce
izpod dežnika.

Prijatelj je zato
najlepša oblika sveta,
ker jo naslika srce
in se dotika - vsega!

Prijateljstvo smo včasih smatrali da je širok pojem. Da so prijatelji osebe, ki ti dajo roko, spiješ z njimi kozarec pijače.... Ja včasih so res bili prijatli, navidezni vsi. Nato ugotoviš, da ostaneš sam, da tisti za katere si misliš, da so vredu, se obrnejo stran in te ne poznajo. In takrat se definicija prijatelji podre. Ostaneš sam in se prebijaš iz dneva v dan. Najbolj žalostno pa je, da ugotoviš, da noben nima več nima zate časa. In kam sem vložil vso energijo? Ali sem zaradi svojega poloma res komu kaj naredil? Si zaslužiš, da kljub trudu ostaneš sam? Dnevi tečejo naprej, čas beži, se prebijaš in misliš da si za vedno sam. No kaj dosti na internet in spoznavanje ljudi preko kašnih skupin nisem nič dal. Slučajno pa sem našel neki na internetu in se začel družit, hodit na kave, kar ni bila moj navada. In danes mislim, da sem spoznal nekaj novih prijateljev, s katerimi nisem vsak dan skupaj in mislim, da so pristni, ko pridemo skupaj.

PRIJATELJSTVO NI LAHKA ZADEVA, PREPLETENA JE Z MNOGIMI ČUSTVI IN NI V REDU DA SE IZIGRAVA. OBDRŽITE TISTO KAR IMATE, TUDI KO SE VAM ZDI DA JE VSE NAROBE.