Pri vsaki misli se vsaj malo ustavi...
uredi jih v srcu in svoji glavi.
Ohrani jih za tiste čase,
ko duša vene, pozabljaš nase.
Imet prijatelje, je krasno spoznanje,
očuvat jih, je veliko dejanje.
Vedet, da nisi nikoli sam
je največ, kar lahko imam...
je več, kot so prijetne sanje,
ko le z nasmeškom gledamo nanje...
a da ostanejo z nami,
je delo, včasih celo garanje.
Ob tem pa uživamo, se veselimo,
ker več kot dajemo, več dobimo...
To šteje...to velja...naj torej živijo prijateljstva.
Pravi prijatelj je tisti, ki vidi tvoj nasmeh, vendar vseeno ve, da si v duši žalosten.

maj 2011