Se na jutro prebudiš, s petjem ptičkov pri odprtem oknu. Pogled ven še vedno temačen. Jutro se še prebuja. Megla rosi, iz hriba se sonce prebija na plan s svojimi žarki in listje na drevesih se zalesketa v svojih barvah. Svež zrak te zbrihta, ups ni več poletje jesen je tu. Jesen, ja narava igriva da plodove užitne in barvne užitke, ki jih premore samo ona. Narava ženskega spola, občudujemo jo vsi, je ko manekenka na pisti, brezhibna, nasmejana in polna moralnega občutka, včasih slabega. Saj ljujde smo si privoščli razne umazanije in grdobije. Sedaj nas malo tepe vse to. No in ko hodiš po mestu se širijo vonjave po kostanjih, ki jih pečejo naši zemljaci. A malo so preskupi. Ne oziraje se na te vonje, ob toplem soncu uživamo naprej. Sam se sprašujem, kaj majo pa čarovnice veze z jesenjo? Vse povsod polno buč, lutk in mask, hudobnih in nasmejanih čarovnic. So v jeseni tudi one vedno oživele in pomagale soustvarjat lepoto naše zemlje? So one pomagale revnim bolnim najbolj v tem času, ker so zelišča kuhala in zvarke delale? So jih zato bogatuni kurili? Kaj pa je pomen praznovanje čarovnic? Praznovanje dobrega ali trpljenja, ki so ga pretrpele na grmadi tudi tiste, ki so bile po krivem obsojene? Je bila katera sploh kriva? No ljudje smo pač ljudje, naredimo zabavo iz vsega kar se da in da trži. Je pa lepo da se otroci ne bojijo več čarovnic in jih imajo tudi za dobre. Ja jesen je zlata in čudovita. Škoda da niso vsi takšni.
Jesen se v svojih čarih počasi preliva v zimo, ki bo nekatere veselila, nekatere ne. Zato pa še izkoristimo dane sončne žarke za sprehode, druženje in kakšen kostanjev piknik. Ma se bi se kaj našlo...

Nič ne slišim ptičkov zjutri:) Še petelina ne zadnje čase
Najraje mam pomlad....komaj čakam mmmmmmm