pogledam v nebo,
morje lepo, se ovčke bele podijo okoli.
se podijo in veselijo
igrajo in v vetriču lebdijo

pogledam dol,
vse sivo,
mračno,
ljudje nič veseli
le mrki pogledi

se ozrem na park
kjer mali smo igrali se
vse pusto je nič smeha nikjer

zagledam drevo,
ki srce prvič zaživelo je,
ko ona je čakala me.

pogledam okoli
nje ni več nikjer
se drevo se žalosti
in veje suši

pogledam v nebo
morje prelepo
tam sonček za obzorje gre

tud jaz pogledat
nimam več kam
oči zaprem
saj nimam več kam

ko zbudil se bom
morda
bo bolje bilo
tud drevo oživelo bo

MALO MOREČA PESEM,VEČ OPTIMIZMA.