Stara kitajska legenda pripoveduje, da je neki učenec vprašal učitelja:
-Kakšna je razlika med nebesi in peklom?

Učitelj je odgovoril:
-Razlika je zelo majhna, toda posledice so kljub temu zelo velike. Pridi, pokazal ti bom pekel.

Vstopila sta v sobo, v kateri je skupina ljudi sedela okoli velike sklede riža. Vsi so bili sestradani in obupani. Vsakdo je v rokah imel pritrjeno žlico, ki je segala do posode. Toda vsaka žlica je imela tako velik ročaj, da z njo ni bilo možno doseči ust. Njihovo trpljenje in obup sta bila strašna.

Učitelj je v nekem trenutku dejal:
-Pridi, zdaj ti bom pokazal nebesa.

Vstopila sta v drugo sobo, kjer je bilo vse popolnoma enako kot v prvi – skleda riža, skupina ljudi in enake žlice, toda tukaj so bili vsi srečni in siti.

Učenec je dejal:
-Ne razumem. Zakaj so tukaj vsi srečni, medtem ko so v drugi sobi vsi tako nesrečni, če pa je vse isto?

Učitelj se je nasmehnil:
-Ali nisi videl? Ker imajo žlice tako velike ročaje, da z njimi ni moč doseči lastnih ust, so se naučili hraniti eni druge.


(Sufijska zgodba)

Zelo dobra popotnica skozi življenje. Hvala Gaudij.

To je bistvo življenja, da daješ in tako tudi dobivaš,.. jah, ko bi to vedeli vsi ali večina..

saj vemo ,a ne ,daješ dobro ,dobivaš dobro delaš slabo ,vrača se ti slabo ,le prepoznati je treba vse to skupaj ....... včaih potrebujemo tudi več let ,da to spoznamo ,pa lep dan vsem ,ki berejo to poučno zgodbico .)))))))))))