Zakaj bi jokal od nesreče?
Zakaj bi žalil ves svet?
Saj trnje in bodice boleče
spremeniš lahko v najlepši cvet.

Kaj če bi raje se zbudil?
Kaj če bi raje pogledal naokrog?
Kaj če bi raje pozabil,
da življenje je polno napak in zmot?

Poglej raje skozi okno!
Zri v daljavo, v nebo!
Videl boš najlepše slike
in spoznal,
da je življenje lepo!

Ja, življenje je lepo, a bi bilo zame še veliko lepše, če bi neka oseba držala njene obljube.

eh če ne moreš vsaj enemu popolnoma zaupat in vedno in povsod sumničiš in študiraš kdaj in od kje dobiš nož v hrbet ali poleno pod noge potem res nima smisla da sploh si. ker tak sumničav, skeptik ne moreš nikogar resnično imeti rad in ljubiti in če že kdo tebe ima rad potem mu boš slej ali prej ubil tisto ljubezen in radost.

no moje mišenje pa je da zaupanje ne sme imeti nobene meje. ker če jih ima, potem je zveza obsojena na propad. samo za hec, gre tvoj partner službeno z sodelavko za nekaj dni na službeno pot. če je zaupanje, se lahko še taka natolcevanja privlečejo do tvojih ušes pa ne bo nič omajalo zveze. če zaupanja ni , bo že dovolj kakšna divja misel s tvoje strani pa bo ogenj v strehi. zaupanje mora bit brezmejno. potrplenje pa ima svoje meje.

ilusm napisal/-a:V življenju je tako, da se lahko zanesemo edino nase, vse druga moramo jemati z rezervo

jaz se nase včasih raje sploh ne zanašam - se dobro poznam in vem, kje me lahko (pre)hitro zmanjka => marsikdaj se raje zanesem na koga drugega; če ga imam, če lahko ....