Tukaj ne gre za ljubezen med partnerjema, ampak za družinsko ljubezen, s starši in konflikt z njimi. Drugače se pa strinjam, človeka je potrebno najprej dobro spoznati.

Pri ožjih družinskih članih (starših) je ponavadi težko. Starši se težko ali pa sploh ne, sprijaznijo z dejstvom, da so njihovi otroci odrasli in samostojni in da lahko na njihovo mnenje gledajo drugače ali pa celo nasprotno. Ni jim lahko dopovedati, da so okoliščine naših odločitev drugačne, kot so bile v njihovih časih in tudi naša življenska zgodba je povsem drugačna od njihove. Ne poznajo nas tako dobro, kot mislijo, in še vedno so prepričani, da je njihovo mnenje edino pravo mnenje.
Jaz sem rabil 10 let, da sem jim to dopovedal. A prvi korak za to je bil odhod od doma.Ko sem odšel od doma, sem hodil domov mogoče enkrat ali 2krat letno, pozneje pa vse več, odvisno od odnosa. Čeprav se nikdar nismo kakorkoli sporekli ali pa prepirali glede česarkoli, sem pač iz pogovora ugotavljal, kaj jim pomenim oziroma, kakšno mnenje o meni imajo. In vidim, da so res dolgo potrebovali, da so prišli do spoznanja, da mogoče pa le nisem tisto, kar so si mislili o meni.
Nikoli se nisem strinjal s tem, da bi moral pametnejši odnehati. To je preprosto krivično in zgrešeno. Z veliiiiiko vztrajnosti in potrpljenja jim mogoče sčasoma dokažeš, da imaš svoj prav in, da posledice tvojih odločitev nosiš ti sama, zato upravičeno tudi končne odločitve sprejemaš sama. Lahko ti dajo svoje mnenje, nikako pa ne morejo sprejemati odločitev, če potem ne morejo nositi posledic teh odločitev.
Upam, da tudi jaz nisem preveč kiksnil s svojim komentarjem....
LP Muc

Hvala za komentarje, sta oba na mestu. Ponavadi sem jaz tista, ki odneha, ker drugače bi se lahko konflikt vlekel dva dni. In to samo zato, ker ta oseba ne vidi menja drugih oz. se ji zdijo sprejemljiva samo njena. Jaz živim v drugem mestu kot moja družina, zaradi službe, tako da se vidim 1-2 na mesec, ampak še takrat je zelo vidno, da starši bodo vedno starši, njihovi otroci pa LE otroci.

tole pisanje nekako takole izgleda : pride pacient k zdravniku in reče nekaj me matra doktor, kaj nej vzamem za eno zdravilo?
če ni dosti povedanega, potem lahko so nasveti tudi zlo "kunštni", bi rekli gorenci.
ni rečeno da mora biti vedno pišče pametnejše od kokoši in kdo ima prav lahko včasih šele dolga leta pokažejo. je pa res da veliko ljudi veliko ve in veliko ljudi ima lahko podobno izkušnjo in če si upaš povedat svoje težave potem se lahko pričakuje pomoč . če pa pričakuješ potrditev svojih idej in nekako podporo v stilu kar tako naprej, ti imaš prav jo tudi lahko dobiš, če malo polepšaš dejstva. samo je pa od tebe odvisno kaj želiš resnično pomoč al samo malo kako naj rečem "vzdigovanja morale " da boš lažje kljubovala.

Res je, ne splača se sekirat!