[size=150]SREDA,20.november
Sem se odločila, da resnično zaživim....Pretrgala sem vez z nekom, za katerim umiram in sedaj ne spim cele noči, ker ga tako neskončno pogrešam, ampak zame je najbolje tako...Po družinskih trenutkih hrepenim, ne po žurerskih. On ne pozna takšnega sveta-nikoli ga ni živel. Fešte, druženje, norenje, alkohol....to ga vleče. In ko me prične pogrešat, pridem na vrsto jaz....Sem prišla pravzaprav. Preveč se spoštujem, da bi za nekoga ki mi pomeni bila samo to. Čeprav srček joče sedaj, kajti ko sem prišla na vrsto, sva se imela resnično lepo...Ne, ne sme mi biti žal. Zame je sigurno boljše tako. Bom odprla vrata nekomu, ki si bo želel biti z menoj....In z mojima majhnima srčkoma. Ne bom si dovolila zaradi čustev počutiti se slabo, kaj šele krivo za svojo odločitev. Zunaj je tako krasen sončen dan in v mojem življenju je toliko čudovitih ljudi...In pred menoj je kot kaže nova poslovna pot....In zdrava sem in moja majhna sončka tudi...In radi ...
[ Nadaljevanje ]

november 2008