Srečala sem starca."Ali imaš čas,rada bi te nekaj vprašala?" Starec se nasmehne:"časa imam dovolj,kaj te pa zanima?"
"Dolgo si že na tem svetu.Kaj te je najbolj v tem času presenečalo pri ljudeh?"
Starec odgovori:"naveličajo se otroštva in si želijo odrasti,nato pa spet želijo postati otroci.Izgubijo zdravlje zaradi naprezanja po čim večjem zaslužku,nato pa denar zapravijo,da bi si povrnili zdravlje.Medtem ko zaskrbljeno razmišljajo o prihodnosti,pozabijo na sedanjost,tako da ne živijo niti v sedanjosti niti v prihodnosti.Živijo,kot da ne bodo umrli,in umrejo,kot da niso nikdar živeli...."
Starec me je prejel za roko in nekaj časa sva uživala v tišini,nato pa sem ga vprašala:"kateri so tisti življenjski nasveti,za katere bi kot oče želel,da se jih naučijo tvoji sinovi?"
Starec je odgovoril z nasmehom:
"Da se naučijo,da nikogar ne morejo prisiliti,da jih ljubi.Kar lahko naredijo,je,da so ljubljeni od drugih.
Da se naučijo,da v življenju ni najpomembneje,kaj imajo,temveč koga imajo.
Da se naučijo,da se ni dobro primerjati z drugimi.
Da se naučijo,da ni bogat tisti,ki ima največ,temveč tisti,ki najmanj potrebuje.
Da se naučijo,da potrebuješ le nekaj sekund,da odpreš globoke rane ljubljene osebe,in da traja nekaj let,da te rane zacelijo.
Da se naučijo odpuščati.
Da se naučijo,da dva človeka gledata na isto stvar zelo različno.
Da se naučijo,da včasih ni dovolj,da jim je oproščeno,oprostiti morajo tudi sami sebi."
Ko bo posekano zadnje drevo,zastrupljena zadnja reka,ulovljena zadnja riba,takrat bomo ugotovili,da denarja ne moremo jesti!
VESELIMO SE ŽIVLJENJA,KER JE ŽE BOLJ POZNO,KOT SI MISLIMO!!! (ORIENTALSKA MODROST)

december 2011
november 2011

