Nekoč mi je neko dekle dejalo:"vsak dan znova nekje vzide sonce.."Sonce nakaže začetek novega dneva,nove priložnosti,da morda ta dan popravimo svoje napake,da ta dan uživamo s svojimi najbližjimi in z vsemi tistimi,ki nam nekaj pomenijo.Pa vendar se mi zdi,da čas kar leti mimo in se pravzaprav ne zavedamo,da nam je z vsakim dne,z vsakim sončnim vzhodom podarjena nova priložnost in bi se najraje zadrla:" človek,zbudi se!ŽIVIŠ!!!"Vendar dandanes življenje nima pomena,ki bi ga moglo imeti.Zjutraj si večina ljudi zamisli le to,kako bo preživela ta dan.Nikomur ne pade na pamet,da nekdo tega dneva nima več,da bi nekateri dali vse za ta dan,za teh 24 ur,ki bi jim mogoče lahko spremenilo življenje.Pa vendar tega dne ne bodo nikoli doživeli.....Dandanes ne znamo ceniti,kar nam je podarjeno.Ne znamo ceniti,da smo se rodili in s tem začeli nekaj neverjetnega,da smo danes in prav ta dan tukaj in delamo,kar nam je usoda zapisala.Nikoli ne pomislimo,da se s tem dne lahko vse konča,da je morda to zadnji sončni vzhod našega življenja.
Ti,ki zdaj to bereš,prosim te,da se za trenutek potopiš v samega sebe......Kdaj si nazadnje občudoval/a lepote tega sveta,v katerem živiš?Kdaj si nazadnje nekoga iskreno objel/a in mu rekel rad te imam?Kdaj si nazadnje pokazal/a človeku,da ti ni vseeno zanj?Da ti ta oseba nekaj pomeni?Kdaj si nazadnje prisluhnil/a samega seba?Kdaj si na zadnje nekomu polepšal/a dan?
Vsaj enkrat se zazri v svojo dušo....ti res ni nič žal za prepir z prijateljem/co,za zmerljivke,ki si jih izrekel/a nekomu ali celo za to,da morda svoje življenje ne živiš,kakor bi ga rad/a sam živel?
Naj ti povem,še je čas,da popraviš svoje napake.Nekega dne bo mogoče tvoje življenje zagrnila temna noč in takrat ne bo poti nazaj.Morda si misliš da je tvoje življenje težko....pravim ti da ne poznaš pekla....morga ga jaz ,so pa na svetu ljudje,ki živijo v tem peklu vsak dan,ki znajo ceniti skromno in težko življenje,ter si potihoma želijo da bi bilo vse drugače,da bi imeli nekoga,ki bi jih objel,jim rekel da ga ima rad,želijo se počutiti ljubljene....Pa se morda nikoli ne bodo....Ko hodiš po cesti,srečaš veliko ljudi,ki nimajo ničesar,katerih duše so prazne.Si se mogoče kdaj vprašal/a,koliko je ljudi tvoje starosti ki so si vzeli življenje.Nekateri pravzaprav nimajo izbire,saj jim je usoda namenila težave in bolezni,ki te ljudi počasi ubijajo.Ne zavedamo se da je vsak človek neprecenljiv,da je le kapljica v morju.Pa vendar,če tega človeka ne bi bilo,bi ta kapljica vedno manjkala v tisti veliki množici kapelj morja.Nihče ne more napovedati,kaj se mu bo v življenju zgodilo in nihče ne ve,kdaj se bo le to življenje zanj končalo.Ampak živimo!To je nakaj najdragocenejšega na svetu,saj nam je bila podarjena možnost,da nekaj storimo v naših življenjih tudi za druge in se s tem zapišemo v knjigo življenja,v knjigo,kjer sonce nikoli ne ugasne.
Mogoče je bil to danes malo pregrob blog,pa vendar se mi zdi,da sem tukaj zajela vse,kar bi ta trenutek zakričala svetu,vsaj moja trenutna občutja in želje,da bo morda nekoč nekdo drugače živel,kot živim jaz,da bo morda nekoč nekdo znal biti hvaležen za vse,kar nam je podarjeno.Skozi vse napisane bloge si spoznal mene,moje zgodbe in morda boš začel sam ali sama ceniti vse še tako majhne malenkosti,ki jih morda danes ne vidiš.

Zalo lepo istočasno pa zelo težka tema. res se velikokrat sprašujem kaj mis ploh to življenje pomeni in ali ima smisel živeti naprej. Pa se zamislim in zaključim nekateri bi radi živeli pa jih več ni in zato se veseli vsake urice življenja ki ga imaš pred seboj. Ko srečujem ljudi po cesti sem tako navajen da skoraj vsakega pozdravim in ljudje me odzdravijo kot da se poznamo dolgo. za mene smo vsi ljudje enaki pa naj bomo"beli" ali "črni" ali cigani ker jaz spoštujem vsakega človeka.Spomnom se ko so mi ljudje delali krivice sem bil dober z njimi in so se verjetno spraševali kaj je z tem človekom je normalen ali ne. To so moje zelo velike izkušnje in jih zelo spoštujem ker so se zgodile meni.Zato vsak ki bo bral ta komentar naj se zamisli ali je storil zmeraj prav ali ne.

V življenju sem marsikaj pretrpel in bil ponižan in izkoriščan tako da sedaj prave ljubezni nimam do nekoga ki me je prizadel.Sem pa zelo srečen če lahko nekomu povem imam te rad in vem da mu to veliko pomeni. Sem zelo čustven človek ki ve kaj je ljubezen in jo tudi rad pokažem vendar pe imam zelo malo priložnosti za to.Zelo veliko mi pomeni če sem lahko z nekom malo bolj na blizu in mu pokažem vsaj malo ljubezni so pa redki ki si tega želijo in jim je tuje če jim kaj v zvezi z ljubeznijo pripoveduješ.Žalostno kam smo prišli.

Ja, spoštovana prijateljica.
Ko ti gre v življenju vse narobe ...

Ja, spoštovana prijateljica.
Ko ti gre v življenju vse narobe ...