Tisto jutro sva se srečala v najinem kotičku. Oborožena z veliko skodelico kave, sem se naslonila na steno in pričela uživati. Najprej sva sproščeno klepetala. Ko me je nenadoma presenetil z vprašanjem oziroma morala naj bi mu povedati definicijo življenja. Utihnila sem in se zresnila. Tako zgodaj zjutraj meni možgani res ne delujejo najbolje. Srknila sem toplo tekočino in upala da se mi utrne kaka dobra ideja. Toda v moji glavi je zevala praznina. Ponovil je še parkrat vprašanje. Pa sem mu pričela razlagati takole:
Za mene je življenje knjiga napisana z nevidnim črnilom. Ko se stvari dogajajo pa se naše strani dopolnjujejo. Joj koliko definicij sem prebrala takole na spletu. Tisti dan pa kot da imam vakuum v glavi . Filozofirala sva naprej. Vsak na svoj način. Njegova razlaga se je glasila približno takole: najbolj pomembne stvari so tri: kar daš vase, kar daš nase in kar daš pod sebe. To je pomembno v življenju, vse ostalo ni.
Hm ja, najprej mi je bila definicija čudna. Potem sem se pričela smejati . Jaz res ne znam ostati resna tudi sredi resnega pogovora. In sem mu podelila razlago: glej ti si meni všeč. Vsekakor bi te dala na sebe in ker sem vedno rada na vrhu, bi te imela tud pod sabo in ker ne bi ostalo samo pri tem, bi te definitivno sprejela tud v sebe To se pravi, da si ti trikrat odgovor na vse skupaj. No ja, taka sem, kaj se bom fino delala.
Tisti dan me je res presenetil. Debata o življenju je trajala skoraj tri ure. In bi še trajala, pa sem morala it delat. Po tistem sem ga pričela gledati iz drugačnega zornega kota. Pa saj po takih debatah res ne morem reči nič drugega kot to da ga imam rada.
Za konec pa še misel drugega mojega prijatelja. Življenje je lepo in edino kar je samo moje.
Pa še res je.

Zdravo, palči!

Ko sem še kot dijak delal pri nas v Cerknem v tovarni mi je sodelavec povedal česa v življenju si najbolj želi in sicer: dobro jesti, dobro piti, kaj pa je tisto tretje mi je nakazal tako, da je z pestjo ene roko nalahko udaril parkrat ob dlan druge roke. Verjetno je mogoče sklepati, kaj je mislil.

Točno, vsi si želimo tega, ampak je škoda, da o svoji usodi največkrat (beri v 99,9%) ne moremo odločati sami.

Lepo bodi

curt46 napisal/-a:Zdravo, palči!

Ko sem še kot dijak delal pri nas v Cerknem v tovarni mi je sodelavec povedal česa v življenju si najbolj želi in sicer: dobro jesti, dobro piti, kaj pa je tisto tretje mi je nakazal tako, da je z pestjo ene roko nalahko udaril parkrat ob dlan druge roke. Verjetno je mogoče sklepati, kaj je mislil.

Točno, vsi si želimo tega, ampak je škoda, da o svoji usodi največkrat (beri v 99,9%) ne moremo odločati sami.

Lepo bodi

Zdravo Franci, jaz sem pa ravno mnenja, da sami odločamo o svoji usodi. In seveda je tudi od nas samih odvisno kako kvalitetno bomo živeli

Zdravo, palči!

Glej jaz se trudim z iskanje službe in življenske partnerke, ampak z glavo skozi zid pa ne gre.

curt46 napisal/-a:Zdravo, palči!

Glej jaz se trudim z iskanje službe in življenske partnerke, ampak z glavo skozi zid pa ne gre.

Glej Franci nisem rekla, da je treba it z glavo skozi zid. Življenje ni samo potica kot pravijo. In tako kot se vrti kolo sreče, tako se tudi vživljenju obrača. Enkrat si srečen drugič ne. Ne moreš biti vedno samo srečen. Ne zahtevajmo preveliko od nečesa, da se razumemo.

Ne, življenje nikakor ni potica. Ampak je bi bilo lahko veliko lepše, če bi se sistem bolj zavzel za poštene državljane, ne pa samo za tiste, ki lahko podkupujejo. Naj kot primer navedem, da imamo v četrtek dopoldne molitev za brezdomca, ki je prejšnji teden ponoči zmrznil .

curt46 napisal/-a:Ne, življenje nikakor ni potica. Ampak je bi bilo lahko veliko lepše, če bi se sistem bolj zavzel za poštene državljane, ne pa samo za tiste, ki lahko podkupujejo. Naj kot primer navedem, da imamo v četrtek dopoldne molitev za brezdomca, ki je prejšnji teden ponoči zmrznil .

Glej Franci, stvari se dogajajo lepe in grde, pač tako je. Ne bi ruki razpravljala kaj bi bilo bolje in kaj ne. POsameznik ni še nikoli spremenil Sveta.

Ja, tako pač je , če si navaden smrtnik.

curt46 napisal/-a:Ja, tako pač je , če si navaden smrtnik.

ja in kaj te moti, saj nisi edini

Živeti je pa le treba in imeti kaj od življenja

curt46 napisal/-a:Živeti je pa le treba in imeti kaj od življenja

Ja čisto tvoja odločitev. Tudi moja mama se je odločila in sama končala življenje, pa je bila na žalost tu posredi bolezen. Kako in na kakšen način živiš pa je seveda odvisno od posameznika. S svojim življenjem pač samo TI upravljaš in nihče drug.