*/Nikoli ne hrani ničesar za neke posebne priložnosti, vsak dan v
tvojem življenju je poseben! /*/

Berem več, čistim manj. Sedim na terasi in uživam v razgledu, niti
plevel v vrtu me ne moti. Manj časa preživim v in za službo. Dojela sem,
da je življenje v bistvu celota, izpolnjena z užitki, ne pa namenjena
preživetju. Ničesar več ne hranim. Vsak dan uporabljam svoje kristalne
kozarce. Odvržem svoj novi pulover, ko grem v trgovino in si zaželim
novega. Ne hranim svojega najboljšega parfuma za posebne prilike,
uporabim ga kadarkoli si ga zaželim.
Moti me, ker sem se nehala srečevati s svojimi dobrimi prijatelji, s
katerimi sem se nekoč želela pogovarjati. Moti me, ker nisem napisala
pisma, katerega sem mislila poslati, pa sem si takrat rekla, da ga bom
enkrat v teh dneh. Moti in žalosti me, ker nisem rekla svojim staršem,
možu, sestri/bratu in otrokom bolj pogosto, kako rada jih imam. Sedaj
poskušam ne zamuditi, hranim ob strani le tisto, kar lahko obogati naše
življenje s smehom in radostjo. In vsak dan si rečem, da je danes
poseben dan.....vsak dan, vsaka ura, vsaka minuta je posebna.

Si že napisala pismo?

še vedno pišem, končati ga ne moram - pisma namreč......