ja veliko stvari je bilo v mojem življenju za katere sem bila jezna na mamo..vedno je poslušala druge ljudi,veliko dala na to in verjela kaj so drugi rekli,vse smo delali zaradi drugih..nikoli pa ni nič preverjala in se je marsikdaj zgodilo da je kdo kaj "zakuhal" ki je vedel da bo pri mami užgalo,saj jaz pa brat nisva imela ni možnosti ni pravice se braniti ali povedati svojo plat zgodbe..ker sem se pa vedno borila za pravico,vedno sem jih fasala,tako da sem dva meseca prd 17 rojstnim dnevom šla od doma in vsem ki so me prizadeli napisala pismo in povedala kaj jim gre.Pred dvemi leti je ena od "maminih vohunk",katera je bila tudi največji adut zaradi katere sem šla od doma in ki je tudi z svojim spletkami dala piko na bila šokirana ko me je videla in jo je vest zapekla,seveda še tisto malo ki jo ima,ampak jo je bolj zapeklo to ker je že globoko v letih pa se boji da bo z grehi šla na on svet...mene to peče in boli 46 let.Sem ji oprostila pri sebi...AMPAK RANE SE ZACELIJO......BRAZGOTINE PA OSTANEJO.

Tudi jaz sem bil jezen zaradi marsikatere stvari, a šele zdaj spoznavam tudi drugo plat.... Oprostil sem jima že zdavnaj a pozabil pa ne bom nikoli. Se pa ob razmišljanju o tem pogosto spomnim na pesem od Oliverja Dragojeviča Oprosti mi pape.... LP Muc