V življeju pride trenutek ko ugotoviš,
kdo ti je pomemben,
kdo ti nikoli ni bil pomemben,
kdor ti nikdar več ne bo pomemben
in kdo bo zate vedno pomemben.
Zatorej si ne delaj skrbi glede ljudi
iz tvoje preteklosti,
ker obstaja razlog,
zakaj se niso vključili v tvojo prihodnost....

Premišljujem o lepoti življenja,o daritvi in podarjanju,o ljubezni in ljubljenju....o vsem tem kar nam je podarjeno na pladnju življenja.
Ne obstajajo na svetu besede,ki bi vas opisale,ne obstajajo dejanja,ki bi se lahko kosala z vami,brez vas ne bi obstajala jaz.
Zakaj mi pomagate,svetujete in bolečino prevzemate?Vedno me pozdravite in objamete .Vedno ste tukaj vi,ki rečete,ni važno kakšna si,samo da si .Marsikdo tega razumel ne bo,ampak važno je da mi razumemo.Vedno ko smo skupaj se zabavamo,se smejemo in bolečino delimo .Lahko sem srečna da vas imam,lahko sem vesela da...

[ Nadaljevanje ]

Bil je videti čisto normalen, povprečen, rutinski, dolgočasen delovni dan. Torek ali sreda. Tak dan od katerega ne pričakuješ ničesar, tak dan , ki služi le temu, da si en dan starejši.Tak dan, kot jih je mnogo, premnogo drugih......Tak dan od katerega ne ostane v spominu čisto nič, če ne bi......no, če ne bi.....prišlo do nepozabnega srečanja.....nekaj kratkih minut , ki jih zlepa ne bom pozabil in so se mi vtisnile globoko v moj podzavestni sanjski svet.

Lakota, lakota prava ali samo navada ali pa le dolgčas je bil razlog , da sem se odpravil v Šparovo sampostrežno restavracijo. Seveda, Šparova restavracija pač je kar je..če bi ocenjevali z kriterijem zdrave prehrane ali kriterijem okusnosti, bi , verjamem, bila ocena precej skromna...moj holesterol pa zelo vesel ...ampak za nas, pripadnike nižjega srednjega razreda, ki ga praktično ni več, je to običajen način prehranjevanja, vendar o temu kdaj drugič v kakšnem drugem blogu.....Skratka..bila je ura kosila, restavracija je bila polna...

[ Nadaljevanje ]

Mogoče se bo zdelo čudno da sem se lotil te tematike vendar pa mislim da je koristno, da izmenjamo mnenje in svoje poglede. Zelo me žalosti ko hodim peš po kolesarski stezi in vidim kaj vse ljudje mečejo iz svojih avtomobilov. Od pločevink piva plastičnih vrečk od sendvičev kupljenih na črpalkah in še marsikaj se najde. Najbolj me motijo plčevinke od piva saj je občutek da ljudje-šoferji pijejo ko vozijo. Sedaj ko je ta še zimski čas mi je še bolj čudno ker mislim da velike žeje ni je pa po mojem to sama objestnost in misel saj bo že nekdo za mano pobral.Najhujše je da to večinoma delajo mladi in ne vem kako bodo živeli v tej svinjariji ki jo puščajo za sabo. Vse lepo in prav da se organizirajo akcije zbiranja vendar bi pa bilo potrbno najprej ljudi vzgojiti in potem začeti pobirati svinjarijo.Vozim se tudi v sosednji Avstriji in tam tega ni sem pa že doživel da je tisti državljan pri nas vrgel skozi okno avtomobila vrečko polno smeti. Zares žalostno in kdaj se bomo začeli obnašati do oko...

[ Nadaljevanje ]

Danes vam bom pa napisal z čim se ukvarjam v prostem času da pozabim na svoje križe in težave. Ukvarjam se že dolgih dvajset let z aviomodelarstvom. V šoli z pomočjo kolegov organiziramo modelarske krožke in učimo otroke oz. pomagamo vzgajati staršem otrok za poznejše življenje. Moram reči da smo tukaj zelo uspešni in ni lepše ko oče pripelje svojega fanta na trening in vidi kako lepo njegov model leti se kar topi od sreče.Vse to doživljam ko treniramo z temi otroki in še prej ko jih učimo zabijati žeblje lepiti les in kar je najbolj važno spoštovati človeka.Mene dostikrat sprašujejo kaj me vleče v vse to pa je odgovor enostaven rad delam z temi malimi. Vmes imamo tudi dekleta in jih ne ločimo pri samem delu. Že osmo leto bomo organizirali modelarski tabor kjer z otroci spim v telovadnici in sem praktično cel dan z njimi. Morali bi videti te srečne obraze kako uživajo v vsem saj so zaposleni praktično cel dan.To vam pretežno pišem zaradi tega če ima kdo takšnega otroka in bi želel priti ...

[ Nadaljevanje ]