Prebudil jo je vonj po svežih pečenih žemljicah. Vedela je, da je ta prijetna aroma le posledica sanj in da v hiši ni nič drugega kakor dva dni star rženi kruh. Zato je še nekaj časa ležala v postelji in skušala živeti med iluzijo in realnostjo. Pri nogah se je leno pretegoval maček, ki se je skupaj z njo prebudil iz svojih sanj. Kdo ve, mogoče je tudi on poskušal obdržati vonj po sveže ulovljeni miški. Strmela je v strop, nato je s pogledom obšla svojo predobro znano sobo – posterje na steni, lanski koledar, ki ga ni želela sneti, ker ji je bil všeč, knjige na polici, posušeno vrtnico, ki bi jo že zdavnaj morala vreči v koš. Njen pogled je obstal na kičasti razglednici, prilepljeni na steno. Da, bila je njegova in prekleto stara. Na drugi strani, ki je bila prižeta na steno, je kraljeval najstniški zapis. Še prav dobro se je spomnila klinopisa, s katerim je bil zapisan in sličice »riba ribi ribo pojé«. Ob tem se je nasmehnila. Daleč je že tega, kar jo je ta smešna razglednica spravila...

[ Nadaljevanje ]

Kaj še obstajajo kake preproste punce ki imajo nižja merila,niso tako izbirčne?Vem da je recesija ,ampak to ne bi smelo vplivati na ljubezensko področje.Potlej se pa sprašujejo zakaj slovenska nataliteta pada.Če pogledaš,včasih v starih časih,so imeli bore malo,pa so bili srečni,zadovoljni in se imeli radi.Danes pa samo nekateri,seveda so redke izjeme,gledajo da imajo kako korist od partnerstva,bi samo grebli,dajali pa nič,izkoriščali,itd.Z avtom,denarjem in materialnimi stvarmi si ne moreš ustvariti družine,otrok,še najmanj pa kupiti sreče in ljubezni,zato OMNIA VINCIT AMOR-ljubezen premaga vse!

Takrat, ko se odpraviš k spancu in ko okrog tebe prevlada nočna tihota.
Ko se sence odpravijo v ponočna pohajkovanja in zvezde do tvojega okna zakrijejo svojo svetlobo. Ko se niti kanček svetlobe več ne pretaka v tvoje oči. Tvoj spanec pa se prelevi v globoke, sproščujoče sanje. Takrat, točno takrat, pride vilinski kraljevič. Preveri najprej, če ni kakšen skriti žarek, zablodela kresnička ali skrita senca, ki bi radi vedeli kaj več, kot jim je dano. Ki bi lahko skalili ta prepotrebni mir. Ko je prepričan, da ni nobenega vsiljivca več, najprej svojim nežnim pajčolanom oplazi tvoje ustnice, lica in vrat ... potem pa celo tvoje telo prekrije svojim nežnim dotikom, blagoslovi njegovo lepoto in bržkone, preden bi trenil, zapusti tvojo sobo in odide v svoje vilinske svetove...
In tako vsakič, prav vsakič, ko se odpraviš v svet sanj.
Varuj to skrivnost, ki ti je povedana, sicer je lahko kraljevič zelo užaljen.

"Šele ko pademo v brezno, dokrijemo kakšne zaklade skriva življenje. Tisto, ob kar se spotaknete, je vaš zaklad. Prav jama, v katero ste se bali vstopiti, razkrije tisto, kar že dolgo iščete." (Joseph Campbell)

Za ovire, na katere naletimo v žviljenju, ni nujno, da so vedno slabe in boleče.... a prav te nas pogosto prisilijo k spremembam. Dokler nam gre vse po maslu...se lahko pretvarjamo. Ego nam prigovarja: "z nami je vse o.k"
Toda, kadar nas neka ovira, težava dovolj "dregne" postanemo ranljivi. Tedaj ostanemo brez odgovorov,... zato se začnemo odpirat. Težava, ovira, bolečina nas opogumi, da se "zresnimo".
seveda, analizirati bolečino je vedno lažje pri drugem.... Za druge smo lahko pravi psihologi.... A na koncu se vendarle vsi strinjamo, da nas le te "težave" krepijo, spopad z njimi pa je nemalokrat nenavdihujoč, pravzaprav bi pogosto najra...

[ Nadaljevanje ]

L jubezen je hrepeneča
ko s kom deli bolečino
žalost veselje srečo

[b]J e vedno sanjska
in naporna ki ti srce obnori
nikoli ne spusti

U roči te in kriči
boli ko hrepeni
če je več ni

B oli ko odleti
tebi še pa vedno
srce hrepeni

E dino srce ki
zapustilo te je
je tvoje srce

Z ato nikoli te ne spusti
ker v tebi se vedno gori

E dino kar imaš so sanje te
da bilo je lepo
da srce noro ne ve kaj počno

N ikoli ne reci
ljubil več ne bos
ker ljubezen ni zadeva
ljubezen je sreča


L jubezen je hrepeneča
J e vedno sanska
U roči te in kriči
B oli ko odleti
E dino srce ki
Z ato nikoli te ne spusti
E dino kar imaš so sanje te
N ikoli ne reci ne ljubim te
[/b][/b]