Ljubezen je kot skriti zaklad na dnu morja,ko ga najdeš,si lahko najsrečnejši človek na svetu.Žalost je,da časi ki tako hitro grejo,ljudje pozabljajo kako je lepo biti ljubljen,ljubezen tudi dajati.Kaj ti pomaga denar,lepota in materialne stvari,to enkrat izgine,ljubezen pa ostane za večno.

Zanima me, če imate tudi vi probleme z zaupanjem v ljudi .
Moji problemi s tem so namreč tako veliki, da bi težko našla nekoga, ki ima večje .
Pač ne morem iz svoje kože. Ne zaupam nikomur. V vsakem vidim samo koristolovca, ki bo izkoristil mene, oziroma moje skrivnosti, znanje, podatke uporabil proti meni, oziroma v svoje dobro. Zato tudi nobenemu od znancev ne morem reči prijatelj, saj mu ne zaupam .
Nasploh drugače verjamem, da so ljudje v redu, da so zaupanja vredni. Če bi morala o tem napisati kakšen prispevek, bi bil verjetno napisan zelo pozitivno. Ko pa gre zame in samo zame, pa naredim okrog sebe neprebojen ščit, ki ga je težko odstraniti. Ko spoznavam nove ljudi, s...

[ Nadaljevanje ]

Bil je videti čisto normalen, povprečen, rutinski, dolgočasen delovni dan. Torek ali sreda. Tak dan od katerega ne pričakuješ ničesar, tak dan , ki služi le temu, da si en dan starejši.Tak dan, kot jih je mnogo, premnogo drugih......Tak dan od katerega ne ostane v spominu čisto nič, če ne bi......no, če ne bi.....prišlo do nepozabnega srečanja.....nekaj kratkih minut , ki jih zlepa ne bom pozabil in so se mi vtisnile globoko v moj podzavestni sanjski svet.

Lakota, lakota prava ali samo navada ali pa le dolgčas je bil razlog , da sem se odpravil v Šparovo sampostrežno restavracijo. Seveda, Šparova restavracija pač je kar je..če bi ocenjevali z kriterijem zdrave prehrane ali kriterijem okusnosti, bi , verjamem, bila ocena precej skromna...moj holesterol pa zelo vesel ...ampak za nas, pripadnike nižjega srednjega razreda, ki ga praktično ni več, je to običajen način prehranjevanja, vendar o temu kdaj drugič v kakšnem drugem blogu.....Skratka..bila je ura kosila, restavracija je bila polna...

[ Nadaljevanje ]

Mogoče se bo zdelo čudno da sem se lotil te tematike vendar pa mislim da je koristno, da izmenjamo mnenje in svoje poglede. Zelo me žalosti ko hodim peš po kolesarski stezi in vidim kaj vse ljudje mečejo iz svojih avtomobilov. Od pločevink piva plastičnih vrečk od sendvičev kupljenih na črpalkah in še marsikaj se najde. Najbolj me motijo plčevinke od piva saj je občutek da ljudje-šoferji pijejo ko vozijo. Sedaj ko je ta še zimski čas mi je še bolj čudno ker mislim da velike žeje ni je pa po mojem to sama objestnost in misel saj bo že nekdo za mano pobral.Najhujše je da to večinoma delajo mladi in ne vem kako bodo živeli v tej svinjariji ki jo puščajo za sabo. Vse lepo in prav da se organizirajo akcije zbiranja vendar bi pa bilo potrbno najprej ljudi vzgojiti in potem začeti pobirati svinjarijo.Vozim se tudi v sosednji Avstriji in tam tega ni sem pa že doživel da je tisti državljan pri nas vrgel skozi okno avtomobila vrečko polno smeti. Zares žalostno in kdaj se bomo začeli obnašati do oko...

[ Nadaljevanje ]

evo sem se spet odločil malo naglas razmišljati:) sicer pa v tej smeri kaj nas dejansko osrečuje?? mislim da se z tem problemom ubada dosti ljudi....in to vprašanje lahko razumejo le redki ljudje.za ostale bo to ena mala bedarjia:) je zanimivo ko si rečemo "joj ko najdem osebo ki mi bo usojena bom srečen" ali "joj da mi je dobit to službo kako bi bil srečen" in tko naprej:) še bi lahko našteval....sam nekako se bojim da se nebi preveč vživel:) v glavnem ko spoznaš da sreča ni odvisna od določenih dejanj...ali od določenih oseb...da sreče ti nemore dati noben drug....( no lahko ti je da.....sam to ni prava sreča).da sreče nemoreš kupiti in tudi podariti ti jo noben nemore.....takrat prideš do zaključka da srečen moraš biti stem kar imaš!!! tud če nimaš nič....v srcu svojem moraš najdet srečo...v vsakem človeku je,le poglobiti se mora vase!in sprejeti sedanjost kakršna je....in ko boste to storili bo vse veliko lažje....nebo vaša sreča odvisna od drugih.....lažje boste ...

[ Nadaljevanje ]