ljubezen ima svoj čas,sezono in razloge,ne moreš je prisiliti v to da bi ostala,lahko jo le objameš ko pride in si srečen tiste trenutke svojega življenja ko je s teboj

[size=150]SREDA,20.november
Sem se odločila, da resnično zaživim....Pretrgala sem vez z nekom, za katerim umiram in sedaj ne spim cele noči, ker ga tako neskončno pogrešam, ampak zame je najbolje tako...Po družinskih trenutkih hrepenim, ne po žurerskih. On ne pozna takšnega sveta-nikoli ga ni živel. Fešte, druženje, norenje, alkohol....to ga vleče. In ko me prične pogrešat, pridem na vrsto jaz....Sem prišla pravzaprav. Preveč se spoštujem, da bi za nekoga ki mi pomeni bila samo to. Čeprav srček joče sedaj, kajti ko sem prišla na vrsto, sva se imela resnično lepo...Ne, ne sme mi biti žal. Zame je sigurno boljše tako. Bom odprla vrata nekomu, ki si bo želel biti z menoj....In z mojima majhnima srčkoma. Ne bom si dovolila zaradi čustev počutiti se slabo, kaj šele krivo za svojo odločitev. Zunaj je tako krasen sončen dan in v mojem življenju je toliko čudovitih ljudi...In pred menoj je kot kaže nova poslovna pot....In zdrava sem in moja majhna sončka tudi...In radi ...

[ Nadaljevanje ]

L jubezen je hrepeneča
ko s kom deli bolečino
žalost veselje srečo

[b]J e vedno sanjska
in naporna ki ti srce obnori
nikoli ne spusti

U roči te in kriči
boli ko hrepeni
če je več ni

B oli ko odleti
tebi še pa vedno
srce hrepeni

E dino srce ki
zapustilo te je
je tvoje srce

Z ato nikoli te ne spusti
ker v tebi se vedno gori

E dino kar imaš so sanje te
da bilo je lepo
da srce noro ne ve kaj počno

N ikoli ne reci
ljubil več ne bos
ker ljubezen ni zadeva
ljubezen je sreča


L jubezen je hrepeneča
J e vedno sanska
U roči te in kriči
B oli ko odleti
E dino srce ki
Z ato nikoli te ne spusti
E dino kar imaš so sanje te
N ikoli ne reci ne ljubim te
[/b][/b]

Veš, da ga moraš sestaviti na novo.Ampak,problem je,ker nimaš volje,ker si tako žalosten da nisi več sam sebi podoben.Si na vso moč želiš,da bi lahko kaj spremenil,pa ne moreš.Rad bi bil spet vesel,pa se pretvarjaš, da si.A te že čez nekaj trenutkov najmanjša malenkost spravi iz tira.Ne veš ali bi kričal od besa,ali pa hlipal od obupa.Včasih počneš oboje.Ne moreš se sprijazniti z svojo nemočjo.Tako zelo,zelo si želiš,da bi bile stvari spet take kot prej,da niti razmišljati ne moreš;zakaj je pa mogoče dobro,da je,tako kot je.Ne vidiš izhoda,ne vidiš razloga.Ne veš z čim si si zaslužil tako bolečino.Grozno je ko vidiš okoli sebe toliko lepot,pa si zanje nedojemljiv.Imun.V bistvu ne,na žalost,nisi imun,ampak te vse te lepe stvari spravljajo v še večji obup.Te ne potolažijo.Ker nisi cel.Ker imaš zlomljeno srce.Ker spomini na pretekla leta in dni,tako zelo bolijo.Bojiš se.Tako te strah vsega.Kako se boš spet znašel na tem svetu - sam.Saj veš da nisi sam,v resnici imaš okoli sebe ljudi,ki te imaj...

[ Nadaljevanje ]

Ne mine dan,da si nebi ogledala kak prispevek o zapuščeni in zlorabljeni živali.Ker sem sama lastnica 5-letnega pudlja me takšne stvari spravijo iz tira.Le zakaj si ljudje,ki ne znajo skrbeti zanje omislijo ljubljenčka,katerega kasneje zavržejo in maltretirajo.Vsekakor je žival velika odgovornost,saj si moraš vzeti čas zanjo,pa tudi v času dopusta poskrbeti,da ima prostor nekje.Mogoče tudi prijatelje (v narekovaju)izgubiš,saj niso vsi ljubitelji živali,vendar je nekaj res:Ko vidim mojega ljubljenčka ob prihodu iz službe,kako me je vesel,pozabim na marsikatero slabo stvar in vem,da sem primorana iti z njim ven-saj drugače sploh nebi pomolila nosu iz stanovanja.Velikokrat mi je bilo hudo in sem ob večerih pred TV-ekranom sedela in jokala,pa je moj pikec prišel mi položil glavo v naročje in me gledal s svojimi rjavimi okicami-takrat sem v teh očkah videla eno samo ljubezen in hvaležnost,kot bi mi želel povedati:Saj bo bolje,tukaj sem in ne bom te zapustil.Zato sem besna,ko vidim kaj se dogaja z ...

[ Nadaljevanje ]