Ta blog pišem, zaradi malenkosti, ki me je pripeljala do občutja jeze. Kako lahko ena majhna stvar, ki se nam na začetku zdi velika, zagreni trenutke našega življenja. Stvar je v tem, da moram določeni osebi razlagati eno in isto stvar znova in znova. Ta oseba pa vedno najde pot do istega konflikta z zelo različnimi dejanji in besedami. Ti konflikti so vedno hujši, ker me delajo živčno in eksplodiram, saj se mi zdi, da človek, ki je razumen in ki dobro sliši, bi naj vedel, česa se naj izogiba, ko mu je to razločno povedano. A ta oseba kar naprej drega v osje gnezdo. Začenjam razmišljati o tem, da me ta oseba ne spoštuje in gleda samo nase. Svoje prepričanje želi vsiliti meni, samo da bo po njeno.
In potem se razjezim in nisem tiho, povem svoje mnenje in svoja občutja...
Po dolgem razmišljanju in kuhanju jeze pa me spreleti... A je res vredno? Včasih moramo enostavno biti pametnejši in nekako požreti tisto, kar bi lahko med dvema osebama naredilo zid. Pametno je izraziti svoja občut...
[ Nadaljevanje ]
