Vse je odvisno od vsakega posameznika

ilusm napisal/-a:V življenju je tako, da se lahko zanesemo edino nase, vse druga moramo jemati z rezervo

jaz se nase včasih raje sploh ne zanašam - se dobro poznam in vem, kje me lahko (pre)hitro zmanjka => marsikdaj se raje zanesem na koga drugega; če ga imam, če lahko ....

Se strinjam s tem, da se družini (staršem, bratom, sestram) nikoli ne obrne hrbta, ker oni so tisti, ki bodo vedno tam, ko jih bomo potrebovali. Vsaj za svoje vem, da je tako.

jest bi tukaj še nekaj omenil. otroci gredo stan od doma, od staršev. včasih tudi z grenkobo v srcu. in se vračajo domov na obiske lahko pogosto , redno ali pa samo na pogreb starša, če sploh se. zakaj to govorim. ne glede na vezo starši otroci, ne gleda na stike se včasih zgodi, da se marsikaj zamolči. imata starša med seboj težave, se mogoče po mnogih letih ločujeta, je prišla vmes bolezen pa je ali nepovesta ali jo otroci ne opazijo v tistih redkih obiskih. samo za primer. znanka je imela rada starše in jih redno obiskovala, a ni opazila bolezni svoje mame, ker jo je oče, mož mame spretno prekrival. niti mama sama ni vedela za bolezen. vsa teža in groza stanja je prišla na dan ob smrti očeta, ko je mamina bolezen se razkrila. in kako se je razkrila ? v hudih prepirih med hčero in mamo, ker hčerka je mislila da mama ne more prebolet smrti moža in so vse tegobe psihične narave, v resnici pa je bila bolana.
zato otroci včasih malo preverite sami pri sebi. čeprav vašemu staršu manjka še m...

[ Nadaljevanje ]

no moje mišenje pa je da zaupanje ne sme imeti nobene meje. ker če jih ima, potem je zveza obsojena na propad. samo za hec, gre tvoj partner službeno z sodelavko za nekaj dni na službeno pot. če je zaupanje, se lahko še taka natolcevanja privlečejo do tvojih ušes pa ne bo nič omajalo zveze. če zaupanja ni , bo že dovolj kakšna divja misel s tvoje strani pa bo ogenj v strehi. zaupanje mora bit brezmejno. potrplenje pa ima svoje meje.