Hvala za komentarje, sta oba na mestu. Ponavadi sem jaz tista, ki odneha, ker drugače bi se lahko konflikt vlekel dva dni. In to samo zato, ker ta oseba ne vidi menja drugih oz. se ji zdijo sprejemljiva samo njena. Jaz živim v drugem mestu kot moja družina, zaradi službe, tako da se vidim 1-2 na mesec, ampak še takrat je zelo vidno, da starši bodo vedno starši, njihovi otroci pa LE otroci.

Pri ožjih družinskih članih (starših) je ponavadi težko. Starši se težko ali pa sploh ne, sprijaznijo z dejstvom, da so njihovi otroci odrasli in samostojni in da lahko na njihovo mnenje gledajo drugače ali pa celo nasprotno. Ni jim lahko dopovedati, da so okoliščine naših odločitev drugačne, kot so bile v njihovih časih in tudi naša življenska zgodba je povsem drugačna od njihove. Ne poznajo nas tako dobro, kot mislijo, in še vedno so prepričani, da je njihovo mnenje edino pravo mnenje.
Jaz sem rabil 10 let, da sem jim to dopovedal. A prvi korak za to je bil odhod od doma.Ko sem odšel od doma, sem hodil domov mogoče enkrat ali 2krat letno, pozneje pa vse več, odvisno od odnosa. Čeprav se nikdar nismo kakorkoli sporekli ali pa prepirali glede česarkoli, sem pač iz pogovora ugotavljal, kaj jim pomenim oziroma, kakšno mnenje o meni imajo. In vidim, da so res dolgo potrebovali, da so prišli do spoznanja, da mogoče pa le nisem tisto, kar so si mislili o meni.
Nikoli se nisem strinjal s tem, da...

[ Nadaljevanje ]

Če sem prav razbrala iz tvojega komentarja pod blogom gre za nekoga iz tvoje družine. Hja, ni lepo prebrati kaj takega. Bom ugibala. Mogoče ta oseba pričakuje, da boš ravno eksplodirala. Poskusi enkrat stori nekaj čisto drugega.
Ne dolgo nazaj se je pod neke moje bloge na drugem portalu hodila naslajati neka sanjava gospa. In ker ji nisem odgovarjala na komentarje, očitno nisem reagirala kot je ona želela. Saj še pride, vendar imam občutek, da se bo enkrat le naveličala. Pametnejši odneha pravijo. In če sta dva zrela, se da marsikaj zmenit. Drugače pa naletimo samo na prepire in nezadovoljstvo. Upam da nisem preveč kiksnila mimo ....

Spoštovana kolegica!

Menim, da je treba osebo orenk spoznati, preden se zaljubiš vanjo. Mene so nekateri tule že siti, ker sem že tolikokrat omil dve, s katerima sem se hudo opekel.

Z odnosi do staršev pa na veliko srečo nimam problemov, ker se odlično razumemo.

Lep pozdrav

Tukaj ne gre za ljubezen med partnerjema, ampak za družinsko ljubezen, s starši in konflikt z njimi. Drugače se pa strinjam, človeka je potrebno najprej dobro spoznati.